IE 8 !!! or lower
18. 1.-2°C-6°C
19. 1.-0°C-1°C
20. 1.0°C-3°C

Ljudska kultura

Ljudska kultura

V Pomurju živa tradicija “kramarskih sejmov” - Obudili smo jih tudi v Moravskih Toplicah

Nekoč, sto in več let nazaj, so se na različnih lokacijah v Prekmurju¹, v naši bližini v Murski Soboti, v Martjancih in v Bogojini, prirejali blagovni sejmi (»drovno« ali »kramarsko senje«) in živinski sejmi (s kravami, telicami, biki).

Viri, ki so jih zbrali v Pomurskem muzeju, poročajo, da noben teh sejmov ni minil brez lončarjev, lectarjev in čevljarjev. ²

Danes največja ohranjena kramarska sejma sta Mikloševo senje in Trejzino senje v Murski Soboti.

V Moravskih Toplicah TIC Moravske Toplice prireja sejme oziroma tržnice, ki na nek način sledijo tradiciji kramarskih sejmov. Na 15 in več stojnicah se predstavljajo lokalni ponudniki iz občine Moravske Toplice oziroma regije. Večina teh ima za svoje izdelke certifikat »art craft« (izdelke iz ličja, šibja, gline …) ali so ponudniki domačih živilskih proizvodov (bučno olje, semena, kis, žganje, medica, medenjaki, sir). Večkrat na leto, običajno ob večjih praznikih in v šolskih počitnicah, TIC Moravske Toplice prireja večdnevno velikonočno in prvomajsko tržnico, poletno turistično tržnico (od junija do septembra), krompirjevo tržnico ter decembrsko praznično tržnico (advent, predbožični čas, silvestrovo).

¹ Viri, ki so jih zbrali v Pomurskem muzeju, pričajo, da se je stoletje in več nazaj na območju Prekmurja prirejalo letne sejme v kar 26 krajih, največ se ji je odvijalo v Murski Soboti (sedem na leto), V Martjancih (trije sejmi letno), v Selu in Bogojini dva sejma, kasneje v Bogojini šest sejmov letno... Živinske sejme so ukinili po drugi svetovni vojni, blagovni sejmi so začeli izgubljati na pomenu v drugi polovici 20. stoletja (množična industrijska izdelava, široka dostopnost).

² Na sejmih se je zbralo celo 30 lončarjev. Lectar je prodajal medenjake in šifrce, medeno pecivo v obliki konja, punčke ali lectova srca. Tovrstni sejmi sicer niso bili toliko povezani s cerkvenimi prazniki kot proščenja. Danes je sejemsko dogajanje povezano z bedeničkim proščenjem v Kančevcih (11. julij), proščenje v Martjancih (11. november), proščenje v Bukovnici (maj), Filovcih, Ivancih …

Koline

Domači praznik povezan z obilo kulinarike, so nedvomno domače koline. Na ta praznik se je nekoč rado povabilo sosede in prijatelje, zato se je upravičeno reklo, da se je na dan kolin pojedlo “pol svinje”. Pripravili so: pečeno krv (pečeni kri), bujto repo s pečenko, črne in bele krvavice, ter jedli “do onemoglosti”. Danes lahko dobite koline predvsem v zimskem času na vinotočih in turističnih kmetijah ter v drugih izbranih regionalnih gostiščih.

Pustovanje

Da bi pregnali hudo zimo tudi v Moravskih Toplicah prirejamo pustovanje na prostem. Namen pustovanja nekoč in danes je ostal isti – čim prej priklicati pomlad.

Kukorca, perje, tikvino seme, lan (koruza, peresa, bučno seme, lan)

S kulinariko in ljudsko kulturo so povezane še lokalne prireditve, s katerimi člani turističnih in kulturnih društev iz občine Moravske Toplice skrbno gojijo in ohranjajo ljudsko zapuščino. Naj naštejemo nekaj teh: Dnevi ročne košnje v Selu (maj), Lüjpanje kukorce (ličkanje koruze) v Selu (september), Trenje lanu in preja lanene niti v Bogojini (september), Lüjpanje tikvinoga semena v Vučji Gomili (november). Česanje perja in lüpanje semena v Središču (januar), sta prireditvi, vezani na nekdanji, izrazito, zimski opravili, ko so si ob dolgih zimskih večerih sovaščani nudili medsebojno pomoč pri delu, ki je minilo hitreje s pripovedovanjem zgodb.

Folklorna plesna dediščina

Ljubezen in spoštovanje ljudske plesne dediščine negujejo člani folklornih skupin in to plesno dediščino radi prikazujejo.

Folklorna skupina Úgros, folklorna skupina Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci se s svojim delom trudi ohranjati bogato madžarsko plesno dediščino ter si prizadeva za ohranjanje madžarskega ljudskega izročila. Je najstarejša delujoča šolska folklorna dejavnost, saj deluje in jo negujejo že 33 let, vse od začetka delovanja šole.

Folklorna skupina KUD Attila József Motvarjevci nastopa s spletom obmejnih plesov, ki so značilni za Motvarjevce in s prekmurskimi ter madžarskimi ljudskimi plesi. Folklorna skupina deluje in ustvarja že 35 let, govorimo o najstarejši društevni folklorni dejavnosti.

Folklorna skupina male rijtar Tešanovci prenaša tradicijo standardnih prekmurskih folklornih plesov

Folklorna skupina KUD Jožef Košič Bogojina, razširjena s podmladkom goji sklop ljudskih plesov iz Goričkega, Ravenskega in Porabja. Folklorna skupina deluje 16 let, podmladek pa že tretje leto.

Male rijtar

Male rijtar je vsekakor povezan z nostalgijo. Je t.i. vaški obveščevalec, ki je hodil po vasi, se na vsakih 50 metrov ustavljal in bobnal ter prebral razglas. Ne morete ga pogrešati, ker je že živ v okviru Folklorne skupine KUD male rijtar Tešanovci, ki seveda po njem nosi tudi ime. Bradatega malega rijtarja srečate na nastopih tešanovske folklorne skupine in še kje …