Selanska rotunda sv. Nikolaja in Device Marije (ROMANSKA ROTUNDA)

Majhno okroglo svetišče v vasici Selo na zarobju vzhodnega Goričkega ima med prekmurskimi umetnostnimi spomeniki prav posebno mesto. Legenda pravi, da naj bi cerkev sprva pripadala templjarjem. Poleg izjemne romanske  arhitekturne pričevalnosti se je v okrogli cerkvici (rotundi) ohranilo dvoje plasti stenskih slikarij, kar ji daje nadregionalni pomen. Rotunda naj bi nastala pred prvo polovico 13. stoletja (1205–1235). Okroglo svetišče je zaradi svojih značilnosti gradnje preostanek domnevno obsežnejšega srednjeveškega stavbnega kompleksa. Od prve poslikave se je ohranila kompozicija Pohoda in poklona treh kraljev, domnevno naj bi nastala v 1. tretjini 14. stoletja. Umetnostni značaj sporoča tudi likovna upodobitev Kristusovega pasijona v fresko tehniki,nastala okrog leta 1400.

Zanimivost za vse obiskovalce – vstop v rotundo simbolično označuje Kristusov prihod v Jeruzalem, zakaj, izveste, če obiščete rotundo.Zloženko o romanski rotundi dobite v TIC-u Selo v neposredni bližini rotunde oziroma v TIC-u Moravske Toplice.

Župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini (PLEČNIKOVA CERKEV)

Bogojanska cerkev (1924–1927) arhitekta Jožeta Plečnika sodi med najbolj moderne cerkvene stavbe v Evropi. Vrhunska arhitektura, ki dovršeno povezuje staro z novim, je ustvarjena ravno za ta prekmurski del zemlje. Snežnobeli stavbi domačini radi pravijo t.i. »bela golobica«. S svojo nenavadno podobo že od daleč pozdravlja okrogel zvonik, ki je poleg stropa, okrašenega z lončarskimi izdelki, prava posebnost.
Domačin Franc Bajlec, ki je obiskoval tedaj Plečnikovo šolo, je svojega profesorja obvestil o želji župnika Ivana Baše in Bogojancev – vsi so hrepeneli po novi cerkvi.
V Plečnikovi mojstrovini v Bogojini občutite atmosfero miru, spokojnosti in zbranosti. Plečnik se je gradnje cerkve v Bogojini lotil z vsem spoštovanjem do prednikov in Prekmurja, ki mu je postalo ljubo. Plečnik je upošteval pokrajinsko stavbarsko tradicijo ter uporabil sestavine starokrščanske arhitekture (kamniti stebri, lesen raven strop).
Več o cerkvi preberite v zloženki, dostopni v TIC-u Moravske Toplice.

Evangeličanska cerkev Dobrega pastirja Jezusa v Moravskih Toplicah

Moravske Toplice so se nekoč imenovale preprosto Moravci. Samostojna evangeličanska cerkvena občina je bila v vasi ustanovljena 1893. Stara cerkev je bila po 2. sv. vojni v tako slabem stanju, da so se verniki odločili zgraditi novo. Ob pomoči švedske cerkve jim je to tudi uspelo. Leta 1962 je bila blagoslovljena in predana svojemu namenu. Neogotski zvonik je starejši in je iz leta 1925. Redni duhovnik cerkve je slovenski evangeličanski škof Geza Erniša.

Župnijska cerkev sv. Martina v Martjancih

Po sv. Martinu, zavetniku župnije in vasi, so poimenovali tudi gotsko cerkev iz 14. Stoletja, ki jo je zgradil in poslikal Janez Akvila iz Radgone, njegove freske najdete v prezbiteriju. Ohranjena je lastna podoba umetnika Janeza Akvile, ki sodi med najstarejše slikarske avtoportrete v evropski umetnosti .
Ravno freske dajejo svetišču nadregionalni pomen. Župnijsko cerkev zaznamuje burna in bogata preteklost v poznejših stoletjih, zato gre za mogočni spomenik, ki ohranja izvirno umetnostno istovetnost minulih stoletij.
Več o cerkvi in njeni zgodovini preberite v zloženki, dostopni v TIC-u Moravske Toplice.

ягоды годжи

Župnijska cerkev sv. Benedikta na Goričkem v Prekmurju

Privablja vernike treh obmejnih narodov: Madžare, Avstrijce in Slovence. Bedenički breg je imenovan po benediktincih, ki so domnevno imeli tu svoj samostan. Z gotovostjo lahko trdimo, da je v sv. Benediktu v Kančevcih stala cerkev že v 11. in 12. stoletju. Sedanja cerkev je bila leta 1896 močno prenovljena, prav gotovo na temeljih tiste cerkve, ki jo omenjajo zapisniki. Ostanek meter debelega opečnatega zidu, ki deloma poteka skozi današnjo kančevsko cerkev, bi lahko predstavljal temelje severne stene prvotne cerkve oz. opatije. Odkriti poznosrednjeveški grobovi v cerkveni ladji so najverjetneje ostanek nekdanjega pokopališča. Sedanja cerkev tako rekoč stoji na nekdanjem pokopališču.
Arheološka izkopavanja v ladji in apsidi kančevske cerkve še niso končana. Poleg srednjeveških grobov so v cerkveni ladji bili odkriti tudi srebrni novci iz 16. in 17. stoletja, fragmenti srednjeveške keramike, stekla in železni žeblji.

Dom duhovnosti Kančevci

Ob cerkvi sv. Benedikta je lepa stavba, znamenje prihodnosti, Dom duhovnosti Kančevci, ki želi biti duhovno in kulturno središče na tej tromeji narodov. Dom duhovnosti Kančevci je kraj, kamor se radi vračajo verniki različnih veroizpovedi in različnih generacij iz Slovenije in tujine. Tu se verniki srečujejo na duhovnih vajah, predavanjih, meditacijah, seminarjih ter verskih obredih. Zaradi duhovnih vikendov so Kančevci vedno bolj prepoznavno duhovno središče, ki ga obišče vedno več ljudi od blizu in daleč. Dom duhovnosti je bil zgrajen leta 1993. V okolici doma pa so tudi spomeniki lokalnega pomena. Na starem Kančevskem pokopališču nedaleč stran je pokopan dr. Franc Ivanocy, narodni buditelj in publicist (1857 - 1913). Nagrobnik je zasnoval J. Plečnik. Na hiši, blizu katere se je rodil Mikloš Küzmič, prvi prekmurski katoliški pisatelj, je njegova spominska plošča.

coupona.com.ua